Varnostna strategija tako narekuje konceptualne spremembe pri izboru in spremljanju človeških virov. Za delodajalca je pogosto središčnega pomena, kdo opravlja določene naloge. Morebitnega prikrivanja ali zavajanja ni mogoče povsem zanesljivo odkriti z nobenim postopkom kadrovske selekcije, ki temelji zgolj na razgovoru, izbirnih testih tipa papir-svinčnik ali na pregledu potrdil o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Izvedba poligrafske metode v kadrovske namene je v tujini pogosta, na nekaterih področjih dela celo predpisana. Opredeljujejo jo kot nenadomestljivi del izbirnega postopka in kot pomoč pri upravljanju s človeškimi in drugimi viri.
Psihofiziološka preiskava verodostojnosti izjav s poligrafom - poligrafska metoda je uporabna v presejalnem smislu kot pripomoček pri pojasnjevanju okoliščin, odnosov, preteklih dejavnosti in ravnanj kandidata. Poligrafska metoda je v tem kontekstu podporna in ima pomembno spoznavno vlogo – z njo je mogoče preveriti verodostojnost navedb, ki jih ni mogoče ali bi jih bilo izjemno zahtevno in drago drugače preverjati. V obeh primerih uporaba poligrafske metode racionalizira obvladovanje varnostnih tveganj in pomeni prihranek, predvsem pa optimalizira uporabo človeških virov.
Poligrafska metoda se uporablja tudi pri spremljanju že zaposlenih. Spremljanje že zaposlenih kot pomembni del izvedbe varnostne strategije je namenjeno vrednotenju posameznikovih ravnanj v okoliščinah, ki praviloma ne dopuščajo preverjanja pri neodvisnih virih. Odkrivanje zavajanja je ob izpolnjenih doktrinarnih pogojih (ozaveščen prostovoljni pristanek testirane osebe in ustrezno psiho-fizično stanje) mogoče za populacijo vseh zaposlenih v najrazličnejših primerih.
Uporaba poligrafske metode kot način spremljanja zaposlenih je najbolj zanesljiv in ekonomsko upravičen način varovanja integritete zaposlenih in celotnega poslovnega sistema, ki temelji na zakonitostih razvoja kariere in celotnega potencialna človeških virov in upošteva dinamičnost, procesualnost in prospektivnost na individualni in sistemski ravni. Periodična izvedba poligrafske metode (na primer kot del letnih kadrovskih pogovorov z zaposlenimi) odvrača poskuse kompromitacije, kriminalnih in drugih neželenih vdorov v sistem. V tem kontekstu je spremljanje zaposlenih s periodično izvedbo poligrafske metode mehanizem varovanja.
*
IZBIRNI POSTOPKI – uporaba in izvedba poligrafske metode kot dejavnik varovanja poslovnega sistema: Na osnovi oblikovanih (zahtevanih) kadrovskih profilov po delovnih mestih je možno z uporabo metodologije za izbor kadrov z več 90% zanesljivostjo oceniti kandidate v odnosu na strokovna pričakovanja ter sočasno zagotoviti selekcijo oseb
*
povezanih s kriminalnimi dejavnostmi
*
povezanih z osebami, ki bi lahko ogrozile delovanje podjetja
*
ki so osebnostno manj primerne
*
ki so »ranljive« in s tem dovzetne za operativni prodor
ter drugih oseb glede na izbrane izločitvene značilnosti.
* SPREMLJANJE ZAPOSLENIH – periodična izvedba poligrafske metode kot način varovanja posameznika in sistema.
S sistemom spremljanja človeških virov na določenih delovnih mestih je mogoče s periodično izvedbo poligrafske metode prepoznati varnostna tveganja na eni strani ter sistemsko preventivno delovati na drugi. S tem zavarujemo delovno in osebno integriteto posameznika kot temelja razvoja poslovne dejavnosti. S spremljanjem lojalnosti podjetju hitreje in bolj učinkovito odpravljamo notranje vire varnostnih tveganj, s sprotno selekcijo kadrov pa še dodatno utrjujemo varnostno kulturo zaposlenih. Stanje človeških virov ob sprejemu se zaradi dinamike in procesov na individualni ravni, sprememb v ožjem in širšem gospodarskem in družbenem okolju, razvojnih kriz in dogodkov, tekom časa spreminja. Še tako temeljiti postopki kadrovskega izbora nimajo sto-odstotne napovedne veljavnosti, saj je število dejavnikov, ki vplivajo na posameznika, preveliko. Zato je potrebno spremljanje zaposlenih.
Spremljanje zaposlenih se običajno dotika tudi zadovoljstva zaposlenih. Poslovni sistemi, ki razvijajo zadovoljstvo zaposlenih (preko oblikovanja ustrezne organizacijske klime), s tem zmanjšujejo varnostno tveganje. Varnostna kultura kot del organizacijske klime se lahko oblikuje le v sistemih, ki upoštevajo pomen zadovoljstva pri delu zaposlenih.